Ponudba, namenjen študentom in novozaposlenim.

Pravkar ste zaključili gimnazijo in se morate odločiti, katero fakulteto boste izbrali: prebijanje skozi akademski svet ni enostavno. Obstajajo dodiplomski študij, magistrski študij, visokošolski tečaji in vse vrste podiplomskega študija.

Najprej se morate vprašati, kakšne so vaše strasti in ali jih nekega dne nameravate spremeniti v svojo službo. Ni nujno, da je fakulteta, ki jo izberete, nadaljevanje študijske poti, ki ste jo ubrali pred gimnazijo. Pri 14 letih je težko imeti jasne predstave o svoji prihodnosti, pri 19 pa je že nekoliko lažje.

Udeležite se dnevov odprtih vrat, ki jih organizirajo razne fakultete: obiščite univerze, zahtevajte informacije in pomenite se z osebami, ki so že začele (in tudi že zaključile) nek študijski program. Mnoge univerze imajo svetovalne službe, na katere se lahko obrnete za navodila in informacije.

Ko ste izbrali študij, se skrbno pripravite na vpis. Potrebovali boste razne dokumente, za posamezne fakultete pa je predviden tudi vstopni izpit. Vse več univerz uvaja programiran mehanizem vpisa, da bi omejili število študentov in izboljšali kakovost študija. Znanje, ki ste ga nabrali v šolskih klopeh, morda ne bo zadostovalo, zato boste morali poleti poseči po knjigah.

Ste padli na izpitu? Nič hudega. Toda imejte v predalu nek rezervni načrt, da se ne boste v zelo kratkem času znašli pred drugo pomembno odločitvijo.

Mnogi fantje in dekleta izkoristijo univerzitetna leta, da se osamosvojijo od družine in se preizkusijo nekaj sto kilometrov stran od staršev. Drugi nadaljujejo študijsko pot v mestu, kjer so odraščali, ker se ne morejo odseliti ali pa samo zato, ker imajo blizu doma univerzo, ki najbolje ustreza njihovim potrebam.

Ena rešitev ni nujno boljša od druge. V splošnem lahko obdobje daleč od družine in udobja, v katerih smo odrasli, le pomaga človeškemu in intelektualnemu razvoju. Nikjer pa ne piše, da si lahko te izkušnje naberemo le, če se odpravimo na študij v drugo mesto.

Na splošno večina mladih izbere kraj študija zaradi prisotnosti nekega študijskega programa. Seveda, če živite na vasi ali v majhnem mestu, oddaljenem od velikih univerzitetnih središč, se boste le s težavo vozili do univerze vsaki dan.

Ureditev študijskih programov na več delov (npr. dodiplomski + magistrski študij) omogoča tudi hibridne rešitve, kot je študij v nekem drugem mestu ali tujini in nato vrnitev domov ali pa obratno.

Veliko mladih jo nestrpno pričakuje, najbolj zaskrbljeni starši pa se tega trenutka bojijo ... Odselitev od staršev je za študenta zagotovo pomembna izkušnja. V tem obdobju se svoboda in odgovornost združita v posebno zmes, ki jo mora vsak odgovorno in pogumno ohranjati v ravnovesju.

Da bi živeli brezskrbno daleč od doma, moramo najprej preučiti naš budžet. Najbolj srečni lahko računajo na pomoč staršev, ki bosta financirala bivanje sina ali hčerke do težko pričakovane diplome. Ni pa vedno tako enostavno. Nekateri si morajo zavihati rokave in si poiskati službo, s katero bodo financirali študij. Lahko gre za delo s krajšim delovnim časom, da se lahko udeležijo predavanj in se pripravljajo na izpite, ali delo s polnim delovnim časom z vsemi žrtvami in omejitvami, ki jih le to nalaga.

Sami se naučimo upravljati vsakdanje obveznosti: najemnino in račune, čiščenje, razne stroške, razmerje z najemodajalcem, odnose s sostanovalci in pravila, ki jih je treba spoštovati. Za "bruca" ni lahko izpolniti vseh teh obveznosti. Toda sčasoma in kančkom odgovornosti se človek uči in končno odraste.

To je že klasika za študente in mlade delavce: sobivanje v stanovanju je običajna praksa večjih mest, a se uveljavlja tudi v srednje velikih mestih. To je pomemben korak, ki predstavlja priložnost, da se osamosvojimo in se naučimo deliti nek prostor z ljudmi, ki niso naši sorodniki.

Najprej moramo razumeti, s kom in kje bomo živeli? Pogosto se družimo s prijatelji in znanci, ki študirajo v istem mestu. To pa ni vedno mogoče in pogosto bo treba poiskati ljudi, ki želijo deliti z nami stanovanje.

Trg najemnin za študente in delavce je v vseh glavnih univerzitetnih središčih zelo dinamičen. Zlasti na začetku semestra na oglasnih deskah univerze in na spletu objavljajo zajetno ponudbo sob in postelj. Seveda obstaja velika razlika med najemom sobe, ki nam vsekakor zagotavlja določeno zasebnost, in postelje, ki nas primora v obvezno dogovarjanje za uporabo skupnih prostorov.

Ko boste končno našli nek prostor, se boste morali naučiti upravljati vse praktične vidike: od plačevanja najemnine do porazdelitve stroškov, od tedenskega čiščenja do organizacije stanovanja, od nakupa vsakodnevnih potrebščin do sprejemanja gostov in posebnih navad.

Lahko je obveznost, ki jo nalagajo okoliščine, ali osebna izbira za pridobitev avtonomije in izkušenj: delo ob študiju je pravilo za mnoge fante in dekleta, vpisane na univerzo. Mnoge univerze se srečujejo s tem konkretnim problemom in nudijo študijske programe brez obvezne prisotnosti ali pa organizirajo večerna predavanja, namenjena vsem, ki so čez dan zaposleni z delom.

Uskladitev študija in dela sploh ni enostavna in od nas zahteva, da si čas za študij izborimo ob večerih ali vikendih, ki bi jih raje posvetili drugim dejavnostim. Tudi čas, potreben za pridobitev diplome, se lahko podaljša in lahko preseže običajno trajanje univerzitetnega programa.

Seveda je veliko odvisno od tega, ali delamo s skrajšanim delovnim časom, da bi si le pomagali, ali smo zaposleni s polnim delovnim časom, da plačujemo najemnino ali celo vzdržujemo družino.

Svetujemo vam, da preučite slabosti in prednosti vsake odločitve, tako službe med študijem kot ponovnega vpisa v študijski program ob delu. Z malo požrtvovalnosti in boljšo organizacijo nič ni nemogoče. Zadovoljstvo pa bo dvojno.