Najpogostejše goljufije

Socialni inženiring je vrsta prevare, pri kateri goljufi prek e-pošte, SMS sporočil ali telefonskih klicev izkoristijo enega ali več psiholoških mehanizmov, h katerim prištevamo:

• avtoriteto (sogovornik ima avtoritativen pristop),
• krivdo (občutek, da ste izključeni iz neke skupine),
• paniko (zaradi pomanjkanja časa),
• nevednost (žrtev je zmedena),
• poželenje (prodaja artiklov po zelo ugodnih cenah),
• pohlep (možnost pridobitve ekskluzivnega blaga ali storitev),
• sočutje (želja, da nekomu pomagamo).

KAKO SE ZAŠČITIM?

Če posumite, da nekaj ni v redu, opravite vse potrebne preglede.

• Ne pošiljajte denarja.
• Ne zaupajte drugim podatkov svojega računa ali kartice.
• Vaša banka vas ne bo nikoli kontaktirala in zahtevala vaše uporabniško ime, PIN kodo, geslo spletne banke ali odobritvene kode za katero transakcijo.
• Premislite, preden delite svoje osebne podatke prek spleta.

Žrtve smishinga prejmejo besedilno sporočilo, ki obljublja darilo, obvešča o napaki ali vsebuje katero drugo opozorilo. Če je prisotna povezava, le-ta vodi do lažnih spletnih strani, prijave v spletno banko, spletno ali katero drugo trgovino. Namen prevarantov je kraja osebnih podatkov.

KAKO SE ZAŠČITIM?

• Ko prejmete SMS sporočilo s povezavo, ne kliknite nanjo, tudi če je v besedilu napisano, da je to nujno.
• Preverite telefonsko številko.
• Ne zaupajte osebam, ki od vas zahtevajo bančne podatke ali druge zaupne informacije.
• Vaša banka vas ne bo nikoli kontaktirala in zahtevala vaše uporabniško ime, PIN kodo, geslo spletne banke ali odobritveno kodo za katero transakcijo.

Žrtve vishinga prejmejo klic, katerega namen je pridobitev osebnih podatkov z instrumenti socialnega inženiringa.

KAKO SE ZAŠČITIM?

• Če je mogoče, preverite telefonsko številko (če sumite, da gre za prevaro, odložite slušalko).
• Ne zaupajte osebam, ki od vas zahtevajo bančne podatke ali druge zaupne informacije.
• Vaša banka vas ne bo nikoli kontaktirala in zahtevala vaše uporabniško ime, PIN kodo, geslo spletne banke ali odobritveno kodo za katero transakcijo.

Kloniranje (duplikacija) SIM kartice omogoči prevarantom pošiljanje in sprejemanje klicev in SMS sporočil (vključno s sporočili, ki vsebujejo enratno geslo OTP) z identiteto prvotnega imetnika kartice. Goljufi lahko pridobijo dvojnik SIM kartice na preprost način: telefonskemu podjetju predložijo ponarejene dokumente.

KAKO SE ZAŠČITIM?

• Če opazite, da telefon izgubil signal, se obrnite na svojega operaterja.
• Aktivirajte blokiranje klicev z neznanih številk, s katerih prejemate pogoste klice.
• Ne zaupajte osebnih dokumentov, razen če je to nujno potrebno, in razrežite vse dokumente, preden jih vržete v smeti.

Za družbenimi omrežji se skrivajo neznane osebe ali osebe, ki se lažno (s kloniranjem ali krajo profilov) predstavljajo kot dolgoletni prijatelji in ki skušajo pridobiti zaupanje ljudi, da bi ukradli njihovo identiteto/osebne podatke ali zbirali podatke o podjetju, pri katerem so zaposleni.

KAKO SE ZAŠČITIM?

• Premislite, preden delite osebne podatke na družbenih omrežjih.
• Če ne poznate osebe, s katero klepetate, poiščite nekaj njenih fotografij v brskalnikih in preverite pristnost le-teh.
• Nikoli ne pošiljajte denarja ali podatkov o računu ali kartici.

Na internetu je veliko spletnih trgovin, niso pa vse enako zanesljive. Če naletite na spletno mesto, ki nek izdelek ponuja veliko bolj poceni kot konkurenti, je to znak morebitne goljufije, pri kateri prodajalec ali upravljavec spletnega mesta poskušata prodati blago ali storitve, ki v resnici ne obstajajo ali jih sploh ne morejo dobaviti.

KAKO SE ZAŠČITIM?

• Pred spletnim nakupom preberite ocene in komentarje drugih uporabnikov.
• Nikoli ne uporabljajte javnih ali nezavarovanih Wi-Fi omrežij.
• Preverite, ali ima spletna trgovina, v kateri kupujete, vse kontaktne informacije.
• Uporabljajte samo varne plačilne instrumente.
• Bodite previdni pri artiklih s preugodno ceno.

Denarna mula je oseba, ki v imenu drugih prenakazuje denar med različnimi transakcijskimi računi, najpogosteje v različnih državah. Kriminalci novačijo denarne mule za pranje denarja nezakonitega izvora v zameno za plačilo za prenos sredstev.

KAKO SE ZAŠČITIM?

• Pozorno preučite delovno ponudbo, preden jo sprejmete, vključno z vsemi informacijami o podjetju.
• Ne zaupajte ponudbam, ki obljubljajo lahek zaslužek in zahtevajo samo spletni kontakt.
• Svoje osebne podatke posredujte le osebam, ki jih poznate oziroma jim zaupate.

Datoteke, prenesene z interneta, so lahko vedno potencialno škodljive. Izvedljiva datoteka lahko na primer sproži niz zakonitih in nezakonitih procedur (primer je zlonamerna programska oprema - malware). Tudi druge vrste datotek so lahko škodljive, ponarejene slike lahko na primer izkoristijo ranljivosti v programu, ki se uporablja za ogled slik.

KAKO SE ZAŠČITIM?

• Bodite pozorni na brezplačne aplikacije, igre in programe.
• Namestite protivirusni program in ga sproti posodabljajte na vseh svojih napravah.
• Ne odpirajte e-poštnih prilog, prejetih od neznanih pošiljateljev.
• Ne prenašajte in ne uporabljajte neuradnih aplikacij ali aplikacij, pridobljenih na nepreverjenih spletnih mestih.
• Nikoli ne uporabljajte javnih ali nezavarovanih Wi-Fi omrežij.

Ghost brokerji ali lažni posredniki so ljudje ali podjetja, ki se pretvarjajo, da so finančni posredniki, in ki ponujajo neveljavna ali neobstoječa zavarovanja po znatno nižjih cenah, kot jih ponujajo pooblaščeni posredniki. Žrtev prevare plača neobstoječo storitev.

KAKO SE ZAŠČITIM?

• Ne zaupajte ponudbam za zavarovanja, ki jih prejmete prek spleta ali telefona, še posebej, če je cena preugodna.
• Podatke o posredniku preverite na spletni strani IVASS.
• Uporabljajte samo varne plačilne instrumente.